Izjava o dostopnosti po ZDSMA: kaj mora vsebovati in kje je samoocena šibka

ZDSMA zavezuje državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje. V praksi to pomeni ministrstva in agencije, vseh 212 občin, javne zavode, šole, vrtce, zdravstvene domove, knjižnice in podobne subjekte. Izjava o dostopnosti mora biti objavljena v dostopni obliki na samem spletišču.

Spletišča, objavljena po 23. septembru 2018, so morala biti usklajena do 23. septembra 2019. Obstoječa spletišča so imela rok do 23. septembra 2020, mobilne aplikacije pa do 23. junija 2021. Nobenega prehodnega obdobja ni več — obveznost je v celoti aktivna.

Izjava mora vsebovati dejansko oceno skladnosti spletišča z zahtevami zakona, in sicer navedbo, ali je spletišče skladno, delno skladno ali neskladno. Navesti mora nedostopno vsebino z razlogom — bodisi nesorazmerno breme bodisi vsebina zunaj področja uporabe — ter, kjer je mogoče, dostopno alternativo.

Vsebovati mora tudi datum priprave oziroma zadnje revizije, uporabljeno metodo ocenjevanja ter kontaktne podatke in opis postopka za sporočanje težav z dostopnostjo in za vložitev zahteve.

Metodo ocenjevanja je treba navesti. Praktično sta v uporabi dve: samoocena, ki jo izvede zavezanec sam, in zunanja ocena, ki jo izvede tretja oseba. Zakon zunanje ocene ne zahteva — samoocena je dopustna metoda in je tudi najpogostejša.

Razlika ni v pravni dopustnosti, ampak v dokazljivosti. Samoocena brez zapisanih meritev je trditev. Ko se pojavi prijava uporabnika ali vprašanje nadzornega organa, je razlika med trditvijo in dokumentirano meritvijo z dokazili precejšnja.

Velika večina izjav navaja »delno skladno«. To je pogosto pošten opis stanja. Težava nastane, ker izjava redko navede, katera vsebina ni skladna, zakaj in kdaj je bilo to nazadnje preverjeno. Splošna navedba nesorazmernega bremena brez ocene tega bremena je najšibkejši del tipične izjave.

Druga pogosta težava so zastareli datumi. Izjava, pripravljena leta 2020 in od takrat nespremenjena, opisuje spletišče, ki se je medtem večkrat spremenilo. Datum revizije je pri izjavi eden redkih podatkov, ki jih je mogoče preveriti v nekaj sekundah.

Velik del slovenskih občinskih spletišč teče na skupnih platformah oziroma skupnih predlogah. To ima dve posledici, ki se ju pri izjavi pogosto spregleda.

Prvič, napaka v skupni predlogi — na primer kontrast v navigaciji ali obnašanje fokusa v meniju — se ponovi na vseh spletiščih, ki predlogo uporabljajo. Samoocena posameznega zavezanca je takrat omejena: ugotovitev je resnična, popravek pa ni v njegovih rokah. Drugič, prav zato je popravek pri ponudniku najučinkovitejši — en poseg odpravi isto oviro pri vseh uporabnikih platforme.

Za zavezanca je smiselno v izjavi ločiti med vsebino, ki jo ureja sam, in okvirom, ki ga zagotavlja ponudnik, ter ponudniku posredovati konkretne ugotovitve z dokazili.

Izmerite dejansko stanje na reprezentativnem naboru strani — domača stran, iskanje, seznam objav, posamezna objava, obrazec in katera koli stran, kjer uporabnik nekaj odda. Zabeležite, kaj je bilo izmerjeno, kaj ni bilo mogoče preveriti in s katero različico ter datumom.

Nato izjavo prepišite tako, da navaja konkretno nedostopno vsebino namesto splošne formulacije, poimenuje metodo in datum ter loči lastno vsebino od platforme. Vzorčno poročilo pokaže obliko dokazila, ki se ga da citirati v izjavi; obseg in pogostost pa sta opisana med paketi.