ZDPSI in evropski akt o dostopnosti: kdo je zavezanec in kaj mora urediti

ZDPSI določa zahteve glede dostopnosti za izbrane proizvode in storitve, obveznosti gospodarskih subjektov in pristojnosti nadzornih organov. Uporabljati se je začel 28. junija 2025.

Pomembno je razlikovanje od starejšega predpisa: ZDPSI naslavlja gospodarske subjekte, medtem ko Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) že od leta 2018 zavezuje javni sektor. Organizacija je lahko zavezanec po enem, drugem ali obeh.

Zakon pokriva določen seznam proizvodov in storitev, ne vseh spletnih strani. Med storitvami so zlasti storitve elektronskega poslovanja (spletne trgovine), potrošniške bančne storitve, elektronske knjige, storitve elektronskih komunikacij, dostop do avdiovizualnih medijskih storitev in določene storitve potniškega prevoza.

Praktično: če prek spletne strani sklepate potrošniške pogodbe — torej prodajate blago ali storitve končnim potrošnikom — ste verjetno v obsegu. Predstavitvena spletna stran podjetja, ki ne omogoča nakupa ali sklenitve pogodbe, sama po sebi običajno ni storitev elektronskega poslovanja. Obseg preverite proti besedilu zakona za svojo konkretno dejavnost.

Mikropodjetja, ki ponujajo storitve, so izvzeta iz obveznosti glede dostopnosti. Mikropodjetje je subjekt z manj kot 10 zaposlenimi ter letnim prometom ali bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov evrov. Izjema je trajna in ni vezana na prehodni rok.

Dve pogosti napaki pri branju te izjeme. Prvič, merili sta obe — število zaposlenih in finančni prag. Drugič, izjema je zasnovana za storitve; za proizvode ureditev ni enaka. Če ste blizu praga ali rastete, se status lahko spremeni, obveznost pa nastopi s spremembo.

Ponudniki storitev lahko proizvode, ki so jih zakonito uporabljali za opravljanje podobnih storitev pred uveljavitvijo, uporabljajo do 28. junija 2030. Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo zakona, lahko tečejo do izteka, vendar najdlje pet let od začetka uporabe. Prehodno obdobje zadeva obstoječo opremo in pogodbe — ni splošen odlog za novo spletno mesto ali prenovo.

Zakon govori o funkcionalnih zahtevah glede dostopnosti, ne o eni določeni tehnični specifikaciji. V praksi se skladnost izkazuje prek harmoniziranega standarda EN 301 549, ki za spletno vsebino povzema merila WCAG 2.1 na ravni AA.

Najpogostejše ovire v praksi so prepoznavne: besedilo s prenizkim kontrastom, polja obrazcev brez povezane oznake, vsebina, ki je dosegljiva samo z miško, slike brez smiselnega nadomestnega besedila, nepravilna hierarhija naslovov in fokus, ki med tipkovnično navigacijo ni viden. Pri spletnih trgovinah so kritični koraki nakupni tok, prijava in vsak korak, kjer se sklene pogodba.

Nadzor nad izvajanjem izvajajo pristojni inšpekcijski organi; pri proizvodih in storitvah so glede na področje navedeni zlasti Tržni inšpektorat RS in Inšpektorat za informacijsko družbo. Konkretno pristojnost in sankcije za svojo dejavnost preverite neposredno v besedilu ZDPSI, saj se razdelitev razlikuje glede na vrsto proizvoda oziroma storitve.

To je najpomembnejši odstavek v tem članku, ker je hkrati najpogostejši vir napačnih pričakovanj. Avtomatsko testiranje dostopnosti zanesljivo odkrije le del težav: manjkajoče nadomestno besedilo, kontrastna razmerja, manjkajoče oznake polj, podvojene identifikatorje, jezik dokumenta, strukturne napake. To je merljiv, ponovljiv in dokazljiv del.

Avtomatsko testiranje pa ne more presoditi, ali je nadomestno besedilo vsebinsko smiselno, ali je vrstni red tipkovnične navigacije logičen, ali je sporočilo o napaki razumljivo, ali je videoposnetek ustrezno podnaslovljen in ali je nakupni tok dejansko uporaben za bralnik zaslona. Za to je potreben ročni pregled in preizkus s pomožnimi tehnologijami.

Zato noben avtomatski pregled — tudi naš ne — ni certifikat skladnosti z WCAG. Uporaben je kot dokazljivo izhodišče: pokaže, kaj je izmerjeno, kaj ni bilo mogoče preveriti in kje je največ tveganja. Poročilo, ki neizmerjeno postavko prikaže kot ničlo ali kot »v redu«, vas postavi v slabši položaj, kot če pregleda sploh ne bi imeli.

Najprej ugotovite, ali ste zavezanec in po katerem predpisu. Nato izmerite dejansko stanje in ga dokumentirajte z dokazili, vezanimi na točno različico strani. Šele nato načrtujte popravke po prednostnem vrstnem redu — najprej tisto, kar blokira sklenitev pogodbe ali prijavo, ker tam je poslovna in pravna izpostavljenost največja.

Po popravkih ponovite meritev na isti obseg in isti profil naprave, da je primerjava veljavna. Sprememba brez izhodiščne meritve ni dokaz izboljšave. Poglejte vzorčno poročilo, če želite videti, kako izgleda dokazilo, vezano na konkretno ugotovitev.